Dne  19.4.2015 smo se odpravili na nov izlet, na vzhodni del države. Pred  Kolosejem se nas je zbralo 7. Voznik je v svoj avto naložil dva  udeleženca, drug udeleženec pa je vozil dve udeleženki in mene.
Z nekaj zamude smo se odpeljali proti Štajerski in v Šentjurju šli na kavo ter po nakupih.
Od  tu smo se z avtom zapeljali pod vrh hriba Resevna in se peš odpravili  po stezi med borovničevjem ter vse bolj zelenim drevjem do vrha, kjer je  stal razgledni stolp. Megla, ki se je zadrževala v nižinah, je tvorila  belo morje, nad njim pa smo uživali v sončku. Razgled z vrha kovinskega  razglednega stolpa je bil poseben. Tega razgleda dva udeleženca nista  bila deležna, saj sta ostala spodaj. K avtu smo se vrnili po cesti. Od  tu smo se odpravili dalje do kalvarije s Cerkvijo svetega Roka. Malce  nad Šmarjami pri Jelšah smo parkirali jeklena konjička in se po poti  vzpenjali mimo zanimivih in mogočnih 14-ih kapelic križevega pota. Ves  čas nas je spremljal lep razgled na mestece. Na vrhu je stala baročna  cerkev, ki smo si jo po naključju lahko ogledali tudi od znotraj.
Zunaj pa je pozornost pritegnila čreda uglašenih ovac in mačka.
Naša  naslednja postaja je bila Rogaška Slatina. Tu smo se sprehodili skozi  mesto, ki je bil nekoč najpomembnejši in najmodernejši zdraviliški in  turistično-rekreativni center v Jugoslaviji, njihovi vrelci pa bili  obiskovani že v antiki. Sprehajali smo se skozi urejen park, mimo  različnih kipcev, vrelcev, fontane in zanimivih stavb. Vstopili smo tudi  v zdraviliški center, kjer smo nekateri poizkusili različne vrste  mineralnih vod ter spoznali, da se nahajamo v mestu, kjer je veliko  ruskih gostov. Pogosto smo se fotografirali, parček pa se je občasno  bolj držal zase. Vrnili smo se k avtu in se odpravili naprej.
Naš naslednji cilj je bil grad Strmol, v kraju Rogatec.
Razstave  v gradu si nismo želeli ogledati, zato pa smo se na dvorišču z  zastavami raje fotografirali, od koder se je videlo na del kraja. Le  midva z udeleženko sva si na hitro ogledala črno kuhinjo.
Tudi ogled  muzeja na prostem, nedaleč od gradu, je na glasovanju padel in zadevo  smo si ogledali le od zunaj. Lahko sem zjecljal le to, kar sem si v  "staro slovenščini" sprintal z interneta.
Od tod smo se vrnili v  Rogaško Slatino, kjer smo po kroženju načeli in nato v Podčetrtku s kroženjem zmešali naše želodce. Nekaterim je postalo slabo, tako da se  je udeleženčev avto zadržal v enem od lokalov, naš avto pa je imel  dovolj časa, da smo si predhodno in povsem umirjeno ogledali minoritski  samostan v Olimju. Po slabe pol ure, so se nam pridružili udeleženci  udeleženčevega avtomobila in skupaj smo si ogledali minoritski samostan,  z vsem, kar je znotraj ponujal, urejen park pred njim in čokoladnico  Olimje, kjer se, v kolikor imaš prazno denarnico, prav dolgo ni pametno  zadrževati, saj je čokoladnih dobrot cela gora.
Po predlogu  udeleženca smo se zapeljali do t. i. Jelenovega grebena, kjer že ime  pove približno, kaj smo fotografirali. Tu se je trlo ljudi, udeleženki  pa je strla srce prazna baterija na fotoaparatu. Po hitrem ogledu raznih  naravnih izdelkov v eni od prodajaln, smo se zapeljali malce stran, do  Koče pri čarovnici, kjer smo si ogledali deželo pravljic in domišljije.  Za 2 evra si je bilo tu možno ogledati kup fantastičnih in izvirnih ter  celo gibljivih upodobitev raznoraznih likov iz vseh mogočih pravljic in  na tone raznih pregovorov, rekov, kipov, živali, raznoraznih starin,  mlinčkov ter predvsem barak, v katerih so stali animirani junaki iz  pravljic. Zanimivo, celo za odrasle.
Po tem, ko se nismo odločili za  to, da bi si pogledali Stari grad nad Olimjem, smo krenili proti  Bizeljskemu in pristali pred Bizeljskim gradom. Že takoj na dvorišču nas  je napadel možakar, ki nam je brez vprašanja razkazal grad in vse  njegove kolikor toliko zanimive prostore ter nas na koncu povabil še v  klet, kjer smo po neuspešnem obglavljanju udeleženca poizkusili 4  različne vrste vin in imeli priložnost prisluhniti preteklosti ter  sedanjosti gradu, kleti, vinogradništva in raznim drugim štosom. Dva  udeleženca sta nabavila še nekaj vina za domov.
Dan je šel h koncu  in obiskali smo še grad Podsreda, ki pa je bil (že) zaprt in tudi v fazi nekih gradbenih del. Ostali smo na sicer romantičnem dvorišču zunaj  gradu in počasi zaključili z izletom. Pred odhodom smo grad  fotografirali še od daleč, od koder res ni izgledal "švoh."
Izlet  smo zaključili pri že poznani restavraciji Ribnik, v bližini Senovega,  ki, kot že ime pove, stoji na mikavni lokaciji ob ribnikih.
Po tem, ko smo si napolnili želodčke, smo preko Krškega odšli nazaj v Ljubljano.
Mislim, da je bil to eden klasičnih društvenih izletov, ob skorajda idealnemu vremenu.