V soboto smo se pri Koloseju dobili ob 8:15, bilo je predvsem oblačno vreme z nekaj majhnimi kapljicami. Kasneje čez dan se je nebo odprlo in prikazalo se je sonce, ki je obetal vročinski val, kar za Ljubljansko mesto ne pomeni nič dobrega.

1. Ribniki Opekarna

Odrinili smo proti Šmartnem pod Šmarno goro, kjer smo si ogledali istoimenski ribnik, parkirali smo zraven ribiške koče in se odpravilo na pot okoli jezera. Ribniki je nastal na starih glinokopih v Verdu. Zato sta še posebej oba večja ribnika ob robovih močno zaraščena z ostanki dreves, ki so zrasla v času kopanja gline. Prvi ribnik na levi je namenjen naravni reprodukciji rib, ostali so ribolovni. Ob njem je na svojih stolčkih sedelo nekaj ribičev, ki so namakali svoje trnke in čakalo na ulov. Sprehodili smo se na okrog okoli lepega ribnika (ob ribniku so postavljene klopce, kjer se lahko vse dete in uživate na soncu), in se vrnili k avtu.

Vir: http://www.ribiskekarte.si/rd-vrhnika/ribniki-opekarna

2. Muzej iluzij

Po nekaj skrbeh glede tega, kje bi pustili svoje dva jeklena konjička, smo po parkiranju na Mirju, odšli peš v center Ljubljane na Kongresni trg, kjer se nahaja muzej Iluzij. Cena je preveč zasoljena zato kar ponuja, a smo si kljub temu muzej ogledali. Za trenutek smo res vstopili v zanimiv svet iluzij, pri katerem nismo več verjeli svojim čutilom, saj nas je občutek popolnoma zmedel, a nas marsikaj tudi naučil. Skočili smo v vrtinec iluzij, ki ga ustvarja Vortex predor. Predor nas je povsem obnorel in pripravil do tega, da smo se borili pri napredovanju čez rotirajoč cilinder v želji, da naredimo naslednji korak – na ravni in stabilni podlagi. Prav tako smo obrnili smo svoje podobe v sobi ogledal, se izgubili v neskončni sobi, se uprli gravitaciji in razmerjem velikosti, ter se fotografirali v vseh, ampak prav vseh nemogočih pozah! Na koncu smo se ustavili v prostoru za igro z didaktično logičnimi igračami ter ugankami. Ob izhodu pa morda kupili tudi kak spominek.

Vir: http://muzejiluzij.si/o-nas/

3. Železniški muzej

Ob visokih temperaturah smo skočili še do Železniškega muzeja na Parmovi ulici. Pakirali smo čisto zraven in se do vhoda odpravili peš. Cena ni pretirana in veliko se da tudi videti in se tudi malo nasmejati in se poslikati zraven vlakov, ki jih je ogromno. Na ogled ponuja zbirko starih parnih lokomotiv, med katerimi so tudi redki primerki. Dopolnjuje jo obsežna zbirka aparatur, orodij, raznih nenavadnih tirnih prevoznih sredstev in druge tehnične dediščine s področja železnice, ki so v preteklosti služile svojemu namenu. Muzej se nahaja v starih prostorih, kjer se med drugim lahko seznanite z delovanjem stare železniške postaje iz avstro-ogrske monarhije in Jugoslavije vse do današnjih dni. Za konec smo se preizkusili tudi v zvenenju zvonca želja.

Ker je sonce že grdo žgalo, smo se vrnili k avtu, ter odšli na pijačo ali sladoled v Spar Vič in tako zaokrožili kratek simpatičen izlet.

Vir: http://museums.si/sl/museum/details/68/zelezniski-muzej-slovenskih-zeleznic