20.10.2018 smo se po daljši ''izletniški suši'' zopet zbrali,  da se odpravimo na nov izlet. Tokrat bi prvič lahko rekli, da je bil  izlet družinski. Temu primerno smo izlet tudi prilagodili.

V meglenem jutru smo se tako zbrali pred Kolosejem in se z enim avtom odpeljali po ''cesti smrti'' proti Kočevju.
Ker nas je ves čas spremljala megla smo se odločili zamakniti nižinske  cilje in se odpraviti v višje lege. A že okoli Ribnice vožnja ni več  ugajala in v Kočevski Reki smo se res že morali ustaviti in imeti ne  planiran postanek. V zdaj že sončnem vremenu smo malo pojedli, si  ogledali dokaj novo cerkev in se odpravili na sprehod skozi vas. Našli  smo dokaj živahen lokal in manjšo trgovino. Tu smo šli na kavo.

Ko  smo se vrnili k avtu je padel sklep da se ne vozimo čez prelaz v dolino  Kolpe in si ogledamo grad Kostel in kar bo možno v kočevski kotlini. Ko  smo se iz sonca ob rahlem spuščanju proti gradu Kostel vrnili v meglo,  je bilo nekaj slabe volje a je ta razpadla ob obisku gradu.
Od  parkirišča smo imeli petnajst minut hoje do vhoda v letos obnovljeni in  odprt grad, postavljen na prepadnemu griču tik nad Kolpo. Plačali smo  razmeroma drago vstopnino in si po krajši predstavitvi ogledali, kar je  od gradu ostalo ter razgled z najvišje točke. Del gradu je obnovljen in s  sprednje strani kar mogočen. Pozornost je privabil tudi futurističen wc  in lokalno pivo.
Od tod smo na hitro skočili do slapu Nežica, ki je v bližini.
V želodcih nam je začelo kruliti, tako da sem izbral restavracijo, ki  je istočasno še v neposredni bližini naše naslednje točke - Rudniškega  jezera v Kočevju. Po kosilu smo si ogledali Rudniško jezero, kjer so na  delu obrežja novi leseni pomoli. Dokaj prijeten kraj za odklop možganov.