Feldban 23, bolj znana kot Idrijska vojaška ozkotirna železnica, je bila ena od pomembnih železniških progi v zgodovini Slovenije. Ta ozkotirna železnica je igrala ključno vlogo v različnih obdobjih in dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino regije. Zgodba o Feldbanu 23 je zgodba o tehničnem napredku, vojni, gospodarstvu ter vztrajnosti ljudi.
Zgodovina
Začnimo to zgodbo o Feldbanu v I. sv. vojni. Bilo je avgusta 1916, sredi šeste soške bitke, so italijanske sile potisnile avstro-ogrsko vojsko na levi breg reke Soče, kar je povzročilo prekinitev oskrbe preko bohinjske železnice. To je predstavljalo ogromen izziv, saj obstoječe železniške povezave niso mogle zagotoviti potrebne oskrbe, in tako se je začela izjemna pustolovščina.
Avstro-ogrsko vojsko je rešitev našla v gradnji popolnoma novega, ozkotirnega železniškega sistema, ki je postal znan kot "Feldban." Ta ambiciozni projekt je povezal bojišče s južno železniško postajo Dolnji Logatec, kjer se je nahajalo ključno vojaško skladišče. Ozkotirna vojaška železnica, s tirnicami širine od 600 do 700 milimetrov, je postala vitalna arterija za oskrbo vojakov s hrano, orožjem, strelivom in drugimi potrebščinami.
Najpomembnejši del te železniške mreže je potekal od Logatca do Godoviča, od koder se je razdelil na dva kraka. Eden je vodil proti Idriji, nato pa, leta 1917, do Dolenje Trebuše. Drugi kratek pa je prečkal predgorsko pokrajino, vključno s Črnim Vrhom, Zadlogom in Malo Goro, ter se končal na Pancali nad Lokvami. Skupaj je prvi del proge meril 53 kilometrov, drugi pa 39 kilometrov. Feldban je bil ključen za oskrbo čet, ki so se znašle na Banjški planoti in v Trnovskem gozdu po italijanski šesti ofenzivi.
Največji izziv pa je bil 17-kilometrski odsek proge, ki je sledil cesti od Dolnjega Logatca do Godoviča. Toda najbolj presenetljivo dejstvo je, da so najzahtevnejši del, ki se je raztezal 12 kilometrov med Godovičem in Idrijo, zgradili v neverjetno kratkem času. Vključeval je premagovanje 300 metrov nadmorske višine in izkopavanje 25 metrov dolgega predora. Gradnja se je začela 1. septembra in končala 30. septembra 1916. Feldban je bil v uporabi le nekaj več kot leto dni, od julija 1916 do 24. oktobra 1917, ko je sledil dramatični preboj pri Caporetto. Ta zgodba je prava mojstrovina inženiringa in vztrajnosti v času vojne.
Vredno je omeniti, da so to izjemno železniško infrastrukturo gradili predvsem ruski vojni ujetniki, njihovo število se je ocenjevalo na več kot 20 tisoč. Njihovo prispevno je ostalo neprecenljivo, kljub trpljenju v vojaških taboriščih ob progi. To je bila vojna, kjer so se stvari dogajale hitro, kjer ni skoparilo z ljudmi, denarjem in časom.
Feldban je obratoval intenzivno leto dni, od 9. septembra 1916 do 24. oktobra 1917, ko se je zgodila epizoda 12. soške bitke in preboj pri Kobaridu. Del proge od Idrije do Dolenje Trebuše pa so uporabljali zgolj teden dni, saj so ga zgradili v pričakovanju premika fronte.
Čas je vse spremenil, in danes so ostanki Feldbana preteklost, vendar je to zgodba, ki se ne sme pozabiti. Ozkotirna vojaška železnica je ponosna dediščina tistih težkih časov, ki nas spominja na izjemno sposobnost in vztrajnost ljudi, ki so jo zgradili.
Viri in ostali članki dostopni na naslednjih povezavah:
Izraz Feldban
Izraz "feldban" je izpeljanka iz nemškega jezika in se uporablja za označevanje vojaških ozkotirnih železnic, ki so bile uporabljene med I. sv. vojno, predvsem na Soški fronti, kjer se je bojevala Avstro-Ogrska monarhija proti Italiji. Ta izraz izvira iz nemške besede "Feldbahn," kar v prevodu pomeni "poljska železnica" ali "vojaška železnica."
Pot do železniškega tunela Godovič
Vožnja od Ljubljane proti Godoviču vas bo usmerila zahodno prek avtoceste A1 in Postojne, med katero boste uživali v slikovitem slovenskem okolju ter se ravnali po oznakah za Idrijo. Trajanje vožnje je približno eno uro in pol, vendar je to odvisno od prometnih razmer in cestnih pogojev. Ko prispemo v Godovič, zavijemo desno na glavno cesto proti Colu, nato pa se peljemo skozi cestni predor in se vzpnemo po enem ovinku. Na vrhu zavijemo levo in vstopimo v gozd, kjer bomo kmalu opazili razcepitev na dve gozdni cesti. Izberemo desno pot in pozorno opazujemo na levo, kjer bomo v gozdu kmalu zagledali očiten železniški odsek. Priporočljivo je, da avto pustimo na jasi nekoliko naprej, kjer se železniški odsek začne, in nato nadaljujemo peš do tunela z dvema ločenima vhodoma - eden nad drugim.
Comentários